Družinsko popoldne v Cankarjevi knjižnici na Vrhniki

× Aktualno Društva Podjetja Foto galerija Kontakti

☰Menu

Podjetja

Kontakti

Družinsko popoldne v Cankarjevi knjižnici na Vrhniki – predstavitev KS Podlipa-Smrečje

V prostorih Cankarjeve knjižnice na Vrhniki (CKV), se je v petek 26. februarja 2016 predstavila KS Podlipa-Smrečje. Predstavitve so se udeležili nekateri predstavniki sosednjih KS vrhniške občine, krajani bližnje okolice in domačini Podlipe in Smrečja

Objavljeno: 8.3.2016 16:13:05 | Tiskaj | Pošlji

V prostorih Cankarjeve knjižnice na Vrhniki (CKV), se je v petek 26. februarja 2016 predstavila KS Podlipa-Smrečje. Predstavitve so se udeležili nekateri predstavniki sosednjih KS vrhniške občine, krajani bližnje okolice in domačini Podlipe in Smrečja, ki so Grabeljškovo dvorano povsem napolnili.

Uvodoma je direktorica CKV Sonja Žakelj prebrala odlomek iz knjige Žled, pozdravila navzoče in jih seznanila z namenom srečanja, nato pa besedo predala voditeljici Sonji Malovrh.

Za začetek predstavitve je Cerkveni otroški pevski zbor zapel dve pesmi; zbor sta tokrat zaradi odsotnosti Petre Cankar, ki ga sicer poučuje, vodila Jurij in Jošt Cankar. Ko so s petjem zaključili, so se najmlajši pevci za čas predstavitve podali v Cankarjevo hiško poslušat pravljice, ki sta jim jih pripovedovali Barbara Kuzmič in Katarina Kuzmič Peternelj, medtem, ko so ostali obiskovalci prisluhnili nadaljevanju predstavitve.

Navzoče je pozdravil tudi predsednik KS Podlipa-Smrečje Boštjan Jurjevčič in v kratkem nagovoru spregovoril o naseljenosti v KS Podlipa – Smrečje, o podjetništvu nekoč in danes in o njenih razvojnih možnostih.

V nadaljevanju programa je Sonja Malovrh obširno predstavila zgodovino Podlipe, govorila je o časih, ko so se Rimljani naseljevali ob plovni Ljubljanici in izpodrivali staroselce, ki so se posledično umikali na obrobja stranskih dolin in o poznejšem razvoju Podlipe, vse do njene današnje podobe.

Nadaljevala je o ohranjeni kulturni dediščini na podlipskem: o procesijskih kapelicah, ki tvorijo celoto s cerkvijo sv. Brikcija, o Kovtrovem mlinu in o posameznih stavbnih elementih, ki nakazujejo vpliv cerkljanske arhitekture, o Matečkovi brunarici iz 18. stoletja, ki je vpisana kot nepremičnina kulturne dediščine in je v okras in ponos vsej podlipski dolini.

V preteklosti so bile tu dejavne različne obrti, kovači, sodarji, kolarji, tkalci, mlinarji in žage. Prav tako pomembna za kraj je bila tudi gostinska ponudba, v Podlipi gostilna pri Vrtnarju, kjer so se nekoč radi ustavljali furmani, danes pa izletniki, pohodniki in zaključene družbe. Z njihovega vrta se nudi lep razgled na vrteče se kolo Kovtrovega mlina, ki je mlel žita vse do leta 1980 in bil kasneje obnovljen z namenom ohranjanja kulturne dediščine.

KS Podlipa-Smrečje je izredno bogata tudi z krajevnimi znamenitostmi.

Že na začetku podlipske doline iz smeri Vrhnika proti Žirem se nahaja Pajsarjeva jama, znana po dveh edinstvenih sladkovodni h postranicah in bogatih nanosih stenskih prevlek jamskega srebra. Le malo naprej se po skalnih prelomih belo peni Pečnikarica. Podoba te divje soteske ustvarja vtis , da ta divjina že stoletja ne spreminja podobe. Na smreških brežinah je odprti rov, ki vodi v zapuščen rudnik železove rude iz srede 19. stoletja. V okolici Samije pa lahko občudujemo našo prvo zavarovano rastlino, kraljevsko rožo slovenske cvetane, Blagayev volčin. Nekoliko višje v smeri proti Smrečju so skalne pečine na katerih se že dolga leta zadržujejo gamsi. Tudi zgodba o prišleku, ki je tam koval avstro ogrske kovance je še vedno živa. Le malo naprej stoji Marijina kapelica, ki so jo postavili smreški fantje v zahvalo za vrnjene zvonove, ki so jih med prvo vojno odpeljali avstro-ogrski vojaki za predelavo v topovske krogle. Od tukaj se prav kmalu odpre razgled na smreško cerkev Marije Vnebovzete iz 13. stoletja , ki je postavljena na mestu, kjer je stala nekoč cerkvica z Marijino podobo. Pod njo je na sam vodni kal postavljena kapela iz 19. stoletja. V neposredni bližini pa je gostilna Hribernik, ki gostom nudi poleg dobre pijače tudi domačo hrano.

Zanimivo je tudi kulturno področje, saj so tukaj v preteklosti ustvarjali podlipski literati: pisateljica in pesnica Marija Brenčič Jelen in klekljarica ter pesnica Julka Fortuna. Danes se uveljavljajo tudi mlajši literarni ustvarjalci, Jože Brenčič, Rozi Saje in Marija Malovrh, ki se poleg pisane besede likovno izraža tudi v upodobitvi akvarelnih motivov. Izredno pa smo ponosni na legendo našega kraja, vsestranskega slovenskega umetnika Ivana Malavašiča, ki mu je literarno ali likovno ustvarjanje še vedno vsakdanje delo.

Da je bila predstavitev KS čim bolj celovita, je Sonja Malovrh predstavila še vsa delujoča društva s kratkimi opisi njihovih dejavnosti. To so: PGD Podlipa-Smrečje, KUD Podlipa-Smrečje z vsemi sekcijami, ŠD Lipa Podlipa-Smrečje in Društvo rejcev drobnice Notranjske. Predsednik njihovega društva, Janez Fortuna, je navzoče še podrobneje seznanil o njihovem delu in izdelkih. Omenila je tudi podlipske polharje, ki se že preko 40 let družijo v času polharske sezone, pa čeprav niso registrirano društvo.

Za popestritev predstavitve so s kulturnim programom poskrbeli : mlada glasbenika Petra Malavašič na klavirju, Erik Slabe na kitari, recitatorka Mateja Gaberšek , vsi doma iz Podlipe ali Smrečja, ter priznani narodno zabavni ansambel Javor, ki sicer šteje 5 članov, med njimi dva iz Podlipe: harmonikar Primož Merlak in pevec, ki je istočasno tudi kitarist, Andrej Malavašič.

Sledilo je povabilo obiskovalcem, naj obiščejo zeleno podlipsko dolino in smreška pobočja, prisluhnejo petju ptic in žuborenju potokov ter se naužijejo lepot njihovega kraja. Ob koncu se je zahvalila vsem, ki so sooblikovali to družinsko popoldne, iskreno zahvalo pa je namenila direktorici CKV Sonji Žakelj, podlipski sokrajanki, ki je omogočila predstavitev, obenem pa ji zaželela še veliko uspeha pri njenemu odgovornemu delu.

In kot se za konec spodobi, je sledila skromna pogostitev za vse udeležence, ki so se še kar nekaj časa zadržali in v dobri družbi prijetno poklepetali.

Zapisal: Jože Malovrh, 1. marec 2016

Povezani dokumenti

Galerija slik