× Aktualno Društva Podjetja Foto galerija Kontakti
☰Menu

Marija Brenčič Jelen, pesnica in pisateljica iz Podlipe, bi januarja letos praznovala 100. rojstni dan

V januarju obeležujemo 100-letnico rojstva Marije Brenčič Jelen. Biografsko razstavo o naši pesnici in pisateljici so pripravili Muzejsko društvo Vrhnika, Cankarjeva knjižnica Vrhnika in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika

Objavljeno: 17.1.2019 20:02:10 | Tiskaj | Pošlji
V januarju obeležujemo 100-letnico rojstva Marije Brenčič Jelen. Biografsko razstavo o naši pesnici in pisateljici so pripravili Muzejsko društvo Vrhnika, Cankarjeva knjižnica Vrhnika in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Avtorica razstave je Sonja Malovrh:

Marija Brenčič Jelen se je rodila 28. januarja 1919 v Podlipi pri Vrhniki, po domače pri Gojerju, materi Mariji in očetu Francu Brenčiču. Domačija je stala tik ob glavni cesti, nad Podlipščico, v bližini vaškega jedra. Imeli so manjšo kmetijo, ki pa ni dajala dovolj za preživetje, zato je oče poleg kmečkih opravil služil denar še s priložnostnimi deli. Do konca druge svetovne vojne so imeli pri hiši statve. Tkali so za sovaščane in za prebivalce okoliških vasi. 
Marija je bila najmlajša v družini s sedmimi otroki. Bila je zvedava in nadarjena deklica. V šolo je začela hoditi s petimi leti in jo z odliko zaključila. Že zelo zgodaj, ko je komaj znala zlogovati prve črke, je sestavljala pesniške rime in jih povezovala v pesmi. 

V času odraščanja in mladosti je veliko prebirala pesmi Franceta Prešerna in Simona Gregorčiča, ki ji je bil vzornik in imel nanjo velik vpliv. Svoje misli in občutja je prepletala v verzih in jih oblikovala v številne pesnitve. Snovala je pesmi z lepim akrostihom, sonetni venec, idilo, vinjeto, gloso… Ni je oviralo, da ni imela zvezkov in papirja, pisala je povsod, kjer je našla le kanček prostora. Pesniške misli so se ji rojevale na polju, njivi ali pri hoji in vse, kar je zapisala, je postalo pesem.
 
V letih 1938–1939 je bila gojenka 10. letnika Banovinske kmetijsko-gospodinjske šole na Mali Loki pri Trebnjem.Tu  je urejala šolsko glasilo Sončni žar in v njem objavljala tudi svoje pesmi. Literarno jo je spodbujala šolska sestra Hedvika Puntar.

V obdobju od leta 1936 do 1938 je doživela svoj poetični razcvet. Napisala je več kot 400 pesmi in jih objavljala v najmanj 35 različnih časopisih. O njenih pesnitvah in nadarjenosti so pisali novinarji ter se odzivali literarni kritiki in bralci.

Poleti 1937 je spoznala drevesničarja Antona Jelena iz Šentilja pri Velenju, ki je bil velik strokovnjak na področju sadjarstva, predavatelj in pisec strokovnih člankov, literarno razgiban ter vsestransko aktiven. 

Poročila sta se 5. novembra 1939. Po poroki je odšla na njegovo domačijo h Klemšet v Šentilj. Živela sta v majhni hišici, imenovani koča. Marija je bila žena, mati, trdo delala na kmetiji ter bila literarno, kulturno in družbeno dejavna.Kmalu po rojstvu prve hčerke se je začela druga svetovna vojna, ki jo je zaradi težkih dogodkov zelo prizadela. V tem času ni pisala in tudi pozneje je zaradi obveznosti do številne družine pesnikovanje opuščala.

V zakonu se jima je rodilo devet otrok. Vsi so se izšolali, se zaposlili in večina si je ustvarila družino.
Ko na kmetiji ni več zmogla opravljati težkega dela, je leta 1986 ponovno sedla za pisalni stroj in začela pisati kratke zgodbe, v katerih je obujala spomine na žlahtna otroška leta, preživeta v rodni Podlipi. 

Zdravje se ji je z leti slabšalo, še zlasti po smrti moža, ki je umrl jeseni leta 1992. Na prvi pomladni dan, 21. marca 2000, se je za vedno poslovila. Oba z možem sta pokopana v družinskem grobu Klemšetovih v Šentilju pri Velenju. 

Literarna dela Marije Brenčič Jelen, izdana v knjižni obliki:
Poezija:
1937 Spev tihe doline – pesmi, samozaložba, Jugoslovanska tiskarna Ljubljana, 30 str. (26 pesmi).
1968 Vzdih cvetne dobrave – Zvezek 2, Spev tihe doline, samozaložba, 46 str. (44 pesmi).
1969 Vrisk jasne planine – Zvezek 3, Spev tihe doline, samozaložba,  46 str. (39 pesmi).
1970 Mir sinje višave – Zvezek 4, Spev tihe doline, samozaložba, 46 str. (54 pesmi).
1987 Spev tihe doline – Ponatis, samozaložba, Bizjak, Titovo Velenje, 30 str.  (26 pesmi).

Proza – zbirka črtic:
1991, Naših njiv nihče več ne orje, (38  črtic), ilustracije Blaž Jelen, Kmečki glas, Ljubljana, Ljudska pravica, 147 str.
1995, Sedem ključavnic, (63 črtic), ilustracije Blaž Jelen, Ognjišče, Koper, Maribor, Dravska tiskarna, 304 str.

Domov
Pokrajina v sliki
Društva
Podjetja
1 Klik d.o.o. © 2012 Vse pravice pridržane!