× Aktualno Društva Podjetja Foto galerija Kontakti
☰Menu

Pismo sv. Miklavžu

Le še dober mesec nas loči od novega leta. Mesta so že pravljično osvetljena, izložbena okna so polna bleščečih ponudb, na ulicah diši po kuhanem vinu, ob stojnicah se ustavljajo mimoidoči in ogledujejo izdelke prinešene od vsepovsod, mediji nenehno....

Objavljeno: 7.12.2014 18:51:15 | Tiskaj | Pošlji
Le še dober mesec nas loči od novega leta. Mesta so že pravljično osvetljena, izložbena okna so polna bleščečih ponudb, na ulicah diši po kuhanem vinu, ob stojnicah se ustavljajo mimoidoči in ogledujejo izdelke prinešene od vsepovsod, mediji nenehno oglašajo  kaj je najcenejše in najboljše za nas. Nekateri hitijo po prazničnih nakupih, nekateri posedajo po lokalih in spet drugi se vesele kako drugače. Otroci bodo vsak čas napisali pisma z željami in jih poslali prvemu dobremu možu sv. Miklavžu. Praznično obarvan konec leta se je pričel.

Pa vendar ni za vse tako. Mnogo je takih, ki tega načina življenja ne poznajo. Tisti na primer, ki so jim letošnje pogoste ujme prizadejale ogromne škode na domovih, pa tisti, ki so izgubili službe, ali mladi, ki zaman iščejo delo. Tisti, ki po žepih iščejo drobiž, da si kupijo kruh in mleko. Oči teh ljudi so običajno uprte v tla, globoko v sebi skrivajo nemoč, plamen upanja ugaša. In če že oni to revščino sprejemajo, kako to razložiti otroku, še predvsem takemu, ki hodi v šolo. Tam se srečuje s sošolci, ki za stisko staršev ne vedo, ki imajo vsega v izobilju, ki dobijo vse kar si želijo in še več. 

Dolgo se že govori o revščini nasploh in tudi o revščini otrok , vendar ta še kar traja. Vlade pa, katerakoli že so, vseskozi obljubljajo lepšo prihodnost in boljše čase.  Ja, za nekatere, za tiste druge pa na pasu zmanjkuje lukenj. Med ljudmi postaja vedno večji razkol. Vsak stoji na svojem bregu, eni na bregu bogatih in drugi na bregu revnih, mostovi vmes pa se rušijo.

Ta stiska je še hujša in izrazitejša v  času  decembrskih praznikov, ko si dobri možje kar podajajo kljuke in nosijo darila.  Te si želimo vsi, tudi tisti, na bregu revnih. V misli se mi prikrade pismo sv. Miklavžu, ki ga je za šolsko nalogo napisal 8 letni deček iz Smrečja pri Podlipi, v času med prvo in drugo svetovno vojno, leta 1928. Tudi takrat so bili težki časi.  Imel je le nekaj skromnih želja, rad bi zvezke, peresa in nekaj drobnih stvari, da bi se v šoli bolj z veseljem učil in lepše pisal. 
Takole je napisal: » Ljubi sv. Miklavž!

V šoli so nam povedali lepo povestico o Tebi. Ta povestica mi pravi, da si zelo radodaren. Vem, da prineseš le pridnim otrokom dosti darov. Jaz pa nisem vedno priden. Obljubim Ti pa, da se bom poboljšal. Nikar mi ne prinesi tiste grde šibe. Prosim te lepo, prinesi mi mapo, peresa, zvezke, škatlico za peresnike in še nekaj slaščic navrzi. V šoli bom potem zelo priden. Tudi pisal bom lepo, ker bom imel nova peresa. Zvezke bom spravil v mapo, da ne bodo kazali oslovskih ušes. Ti, starši in gospodična učiteljica me boste veseli.
Pozdravlja Te Janez,   Št. Jošt, dne 19. december 1928 «
In kakšna pisma bodo otroci pisali sv. Miklavžu te dni? Verjetno bo vsakih nekaj. Nekaj takih, kjer piše kako nadvse si želijo video igric, tabličnih računalnikov, barbik, dinozavrov in drugih pravljičnih junakov, nekaj pa jih bo gotovo tudi s podobno vsebino kot takrat pred več desetletji.  Nekateri pa jih morda sploh ne bodo napisali, da si prihranijo razočaranje.







Zapisala: Sonja Malovrh, 10.11.2014

Povezani dokumenti
Galerija slik
Domov
Pokrajina v sliki
Društva
Podjetja
1 Klik d.o.o. © 2012 Vse pravice pridržane!