× Aktualno Društva Podjetja Foto galerija Kontakti
☰Menu

Ali ste vedeli - Nenavadne kamnine tik ob občinski meji

Pred leti sem ob cesti iz Smrečja proti Šentjoštu naletela na nenavadne okruške kamnin, ki so padali z brežine v obcestni kanal. Okruški so bili podobni gomoljem, med seboj krhko sprijeti in rdeče-zeleno obarvani.

Objavljeno: 16.1.2014 8:08:40 | Tiskaj | Pošlji
Pred leti sem ob cesti iz Smrečja proti Šentjoštu naletela na nenavadne okruške kamnin, ki so padali z brežine v obcestni kanal. Okruški so bili podobni gomoljem, med seboj krhko sprijeti in rdeče-zeleno obarvani.

Posamezne kose sem prinašala domov in jih dekorativno nameščala med kaktuse na vrtni gredi. Kasneje se je v meni prebudila radovednost in želja, da bi o njih izvedela kaj več. Preko prijateljev sem vzpostavila stik z geologom iz Logatca, a nisem dobila konkretnega odgovora. Kasneje sem primerek kamnine oddala enemu izmed študentov naravoslovja, ki so ravno v tistem času na našem koncu raziskovali sestavo zemeljske plasti na površju. Kljub daljšemu čakanju, tudi od tod ni bilo odgovora.
Spomladi leta 2011 smo se naključno spoznali z raziskovalcem opuščenih rudnikov, ki je pri svojem delu naletel že na vrsto različnih kamnin po obliki, sestavi in izvoru. Misleč, da je tovrstne kamnine že kdaj videl, sem mu pokazala nekaj vzorcev, vendar je dejal, da  na take oblike gomoljastih sprimkov  še ni naletel. Ogledal si je kraj najdbe in vzorce odnesel prijatelju geologu v Ljubljano. Tudi za njega je bila kamnina nepoznana. Po zunanjem  ogledu jo je takole opisal: »Nedvomno gre za skupke, ki nastanejo iz več jeder. V jedru je nekaj, kar »vleče nase« okoliški material, v tem primeru očitno apnenec, da nastanejo nekakšne kroglice, ki se nato zlepijo skupaj. Vse to nastaja v horizontu tal, torej med površjem in kamnito podlago in ne nekje globoko v zemlji.«  
Ker pa samo iz zunanjega ogleda kamnino ni bilo možno dokončno identificirati, jo je odnesel na Institut Jožef Štefan v Ljubljano in enega od gomoljev prerezal in pripravil zbrusek.  Gomolj je bil v prerezu izjemno lep, v sredini bel, navzven pa rdeče-zeleno obarvan.

Podatke je pričel iskati  v arhivu geološkega zavoda. Tam je našel podoben zbrusek za presevno mikroskopijo in tudi analizo, ki ni bila še nikjer objavljena. Zaradi velike podobnosti zbruskov , analiza ustreza tudi temu prerezanemu gomolju. Analiza navaja:  Kalcitna  konkrecija. Sparitni kalcit s conarno zgradbo, zrna do prek 1 mm velikosti, rastejo pahljačasto proti robovom konkrecije. Septarijska tekstura ni opazna, mestoma prisotne žilice klorita. Dolomita ne opazujemo, vzorec reagira s HCl.  Kamnino sta si ogledala tudi profesor na Naravoslovni tehniški fakulteti v Ljubljani in kustos Prirodoslovnega muzeja v Ljubljani, ter podala naslednje mnenje:
Pedogene konkrecije iz horizontov groedenskih peščenjakov, nastale z remobilizacijo karbonata v tleh kot spremljajoči proces pedogeneze ( razvoja tal). Konkrecije so včasih tudi septarijske (okrogle, v sredini votle, prazen prostor včasih zapolnjen s kristali tega ali onega minerala), pogosto dolomitizirane ( kemično in fizikalno spremenjeni apnenec pod vplivom višjih temperatur in pritiskov). Geološka doba Trias  (pred 230 -190 milijoni). Nima zveze z vulkanizmom.
Res so te razlage zelo strokovne, meni slabo razumljive, vendar sem skozi pogovore o poteku raziskav doumela to kamnino preprosteje. Zelo sem hvaležna vsem, ki so sodelovali pri raziskavi in zadovoljna, da sem vztrajala, kajti  izkazalo se je, da je ta kamnina resnično nekaj posebnega ne le za mene, ampak tudi za njih.
         
Pripravila: Sonja Malovrh, dec. 2013  

Povezani dokumenti
Galerija slik
Domov
Pokrajina v sliki
Društva
Podjetja
1 Klik d.o.o. © 2012 Vse pravice pridržane!