Prvo soboto v oktobru smo se že drugič podali po obronkih podlipske doline. Tokrat pod organizacijo Športnega društva Lipa Podlipa- Smrečje. Pred TIC Vrhnika se nas je zbralo 26 pohodnikov, veliko tistih, ki so že lansko leto hodili po tej poti in nekaj novih.
Ob osmi uri smo se v spremstvu vodnikov podali čez sv. Trojico, skozi Kote pri Ligojni, pot nadaljevali do Žažarja, Samije, in vse do najvišje točke v Smrečju.
Med potjo nam je Damjan Debevc ob objektih kulturne dediščine odstiral tančico zgodovinske preteklosti , slišali smo tudi katere naravne znamenitosti si je možno v teh krajih ogledati. Na Celarski kmetiji smo naredili prvi daljši postanek in se okrepčali s pravo kmečko malico. Domači so nam skuhali čaj, pripravili narezek iz domače salame, spekli kruh, ocvirkovo potico in ponudili še slastne flancate. Visoko nad kmetijo, na strmi brežini, so nekateri vstopili v opuščen rudnik železove rude, na Samiji smo videli ostanke lanišnice, le malo naprej rastišče Blagajevega volčina in na domu Malovrhovih še muzejček kulturne dediščine. Pot smo nadaljevali po asfaltni cesti do Smrečja, si v gostilni Hribernik privoščili toplo enolončnico in nato na najvišji točki ob cerkvi prisluhnili zgodovinski razlagi o lepotah in posebnostih cerkve ter Rusove kapelice. Za vrnitev v dolino smo si letos izbrali pot mimo lovske koče v Češirku, Jerebove domačije, evharističnega križa in zaključili v jedru Podlipe, kjer je čakal avtobus in nas ob 16. uri odpeljal na Vrhniko.
To lepo jesensko soboto, smo v osmih urah prehodili 20 km in naredili 788 m skupnega vzpona. Čeprav smo bili utrujeni, smo si ob koncu poti zaželeli, da se v prihodnjem letu na tem pohodu ponovno srečamo.
Zapisala: Sonja Malovrh, oktober 2016